Jože Eržen Slovenija
Big picture / Večja slika
Kampanel
Big picture / Večja slika
Stomorska
Big picture / Večja slika
Maslenica
Big picture / Večja slika
Poletje
Big picture / Večja slika
Selca
Big picture / Večja slika
Pinije
Big picture / Večja slika
Pineta
Big picture / Večja slika
Marina
Big picture / Večja slika
Marina 2
Big picture / Večja slika
Zgodovina Kranja
Big picture / Večja slika
Triptih Bela Krajina
Big picture / Večja slika
Kranj
Big picture / Večja slika
Idol 2
Big picture / Večja slika
Sedeca 2
Big picture / Večja slika
Sedeca 1
Big picture / Večja slika
Sedeca v senci
Big picture / Večja slika
Upanje
Big picture / Večja slika
Dojilja
Big picture / Večja slika
Ležeca
Big picture / Večja slika
Izzivalka
Big picture / Večja slika
Cvet
Big picture / Večja slika
Krog življenja
   
Jože Eržen

Renesancna težnja in praksa umetniškega izpovedovanja v vec panogah hkrati se posebej v moderni in sodobni umetnosti spet pogosto pojavlja. Meje so se s priborjeno nazorsko, estetsko in metiersko svobodo zabrisale ali pa se jo podrocje umetniškega sporocanja in izpovedovanja preprosto dopolnjujejo. Tudi v umetniški praksi akademskega kiparja Jožeta Eržena se srecujemo s takim primerom: likovni ustvarjalni naboj je sprva pac nedefiniran in šele z osvešcenostjo, možnostmi in zadostno energijo se prvotni impulzi usmerjajo in izoblikujejo v eno ali vec podrocij in smeri tega žlahtnega delovanja.

Kipar Eržen se je zagotovo razvil is spoznanega obcutka za gmoto in njeno zunanjo obliko ter komunikacijo z obdajajocim jo prostorom. Danes razvita, nekakšna blaga postkubisticna stilizacija pomeni samo sredstvo za clenitev osnovne gmote, ki tako dobiva figuralno asociativno kvaliteto in živo, tudi notranjo, razgibanost. Umetnik torej kubizma ni sprejel kot metode, kar ta "slog" v resnici je, ampak le kot sredstvo mobilizacije in oživljanja gmote; slednji pa ostaja v njenem prvinskem hapticnem bistvu in delovanju vseskozi zvest.

Temelnja naloga in hkrati najvecja težava pa se mu je pri slikarstvu, katerega je "odkril" malce pozneje, pokazalo šele v fazi, ko je skušal združevati obrisno in dokumentaricno risbo z njenim, v osnovi racionalnim bistvom, z izrazito razpoloženjsko, cutno in custveno aktivno barvo. V sedanji, zreli fazi opažamo že povsem organske združitve teh prvin in obojne problematike. Toda pot do tega je vodila med drugim tudi preko izbirne vsebine, motiva in cisto dolocne snovi: ceprav danes upodablja - se pravi, preigrava - vsakovrstne motive in snovi, ga je do pravega kolorizma pripeljalo šele srecanje z mediteranskim okoljem. Tam, ob morju, je odkril pravo barvnost, podobno kot pred njim že klasiki modernega slikarstva - fauvisti.

Seveda v današnjih Erženovih slikah, ki so pravo razkošje preigravanja barvnih ploskev, madežev, lis in crt, ne bomo zaznali dokumentaricne sredozemske barvnosti: umetnik je odkril pac jasne, ostre in vcasih potencirane odnose med njimi, odnose, katerih ne raztaplja nobena meglica in razpršena svetloba celinske Slovenije. Ce je posamezne prvine teh razmerij potem barvno potenciral pomeni, da jim je iskal lastne dramaticne poudarke njegovega notranjega razpoloženja, katerega so pobudile prave in ne opisane, dokumentaricne barvne podobe izbranega izraza. Ko je rzrešil, verjetno kar nagonsko, še vprašanje za kiparja znacilne osrednje gmote (tudi slikarske!) in njene povezave z okoljem, kar je na sliki, ki je sama ves svet, drugace kot pri kipcu v ne vec njegovem prostoru - okolju, je ustvaril povsem njegov slikarski svet in "model": ta je poln barvnih draži, v vseh njegovih komponentah pa zacutimo uravnoteženo doziranje in organske medsebojne povezave primarno cutnih (perceptivnih) in sekundarno razumskih in estetskih sestavin v vedre dekorativno bogate kompozicije, ki nas zlahka zvabijo v njihov optimisticni svet.

Janez Mesesnel